Sociologija v Filozofskem Teatru

Saskia in RichardV nedeljo, 15. februarja smo se članice in člani ŠSD Socioklub ter Slovenskega sociološkega društva odpravili proti Zagrebu, na Filozofski teater, kjer sta gostovala sociologinja Saskia Sassen in Richard Sennett, oba priznana akademika in uspešna javna intelektualca.

Richard Sennet, avtor knjige Zaton javnega človeka, ki je ravno izšla v Hrvaškem prevodu, se pri pisanju osredotoča pretežno na urbano izkušnjo in povezavo med avtoriteto, modernizmom ter javnim življenjem. Pri tem ga krasi eleganten a hkrati akademski jezik, ter znanje, ki sega vse od arhitekture, oblikovanja, glasbe, umetnosti, zgodovine, pa do politične in ekonomske teorije. A kot doda sam, v njem leži antropološka lakota za detajli človeške izkušnje.

Delo Saskie Sassen se osredotoča na družbene, ekonomske in politične dimenzije globalizacije, imigracij, ter mrežnih tehnologij v mestih. A čeprav njena dela že dolgo ohranjajo zanimanje iz strani arhitektov ter urbanistov, ki si želijo podrobneje seznaniti z mestom skozi razumevanje sistemskih pogojev, ki se manifestirajo v tangibilnosti urbanega okolja, moramo njeno delo razumeti širše. Kot pravi sama, se ukvarja s serijo in vrsto dogodkov, ki so zgolj okno v večje, kompleksnejše in pogosto intraktabilne resničnosti.

Na več kot dve urnem, a še prehitro minulemu pogovoru sta govorila o globalizaciji, globalnih mestih, družbeni in ekonomski enakosti, vlogi države, imigracijah, javnem življenju, ter o urbanizmu.

Nekaj citatov iz pogovora si lahko preberete na spletni strani Matevža, našega člana in študenta magistrskega študija 4Cities.

VOLILNI OBČNI ZBOR SocioKluba 2014

Spoštovani kolegi in kolegice,

študijsko leto se počasi zaključuje, vsaj kar se poletnega semestra tiče, s tem pa se zaključuje tudi mandat vodstva društva. S tem namenom sklicujem OBČNI ZBOR SocioKluba, kjer se bodo volili NOVI ČLANI UPRAVNEGA ODBORA (predsednika/ca, podpredsednik/ca, programski/a vodja, tajnik/ca in blagajnik/čarka), skupno 5 oseb. Poleg volitev v Upravni odbor sklicujem tudi volitve za 3 člane ČASTNEGA RAZSODIŠČA in 3 člane NADZORNEGA ODBORA. Skupno se torej 11 kandidatur za mandat enega leta.

Mandat bo pričel teči 1.8.2014, tako da bo imela nova ekipa dovolj časa da se pripravi za delo v novem študijskem letu.

Statut društva se nahaja tukaj: https://socioklub.wordpress.com/about/

V pomoč, 16. člen statuta za pravilno izpolnjeno kandidaturo šteje, če vsebuje:
– priimek in ime kandidata/ke,
– izkaz rednega članstva v društvu za tekoče študijsko leto (pred volitvami),
– funkcijo, za katero kandidira,
– naslov (stalno in začasno prebivališče),
– fakulteto in študijski program,
– pisni program dela (predsednik/ca),
– podpis.

Za pravočasno vloženo kandidaturo se šteje vsaka kandidatura, ki je prispela po pošti (tudi elektronski ssd.socioklub@gmail.com) na društvo dva dni pred zasedanjem rednega občnega zbora ali je bila vročena tajniku/ci društva (Tea vizjak).

Kandidati za predsednika/co, morajo na Občnem zboru predstaviti tudi delovni načrt za mandatno obdobje, za katerega kandidirajo.

Vsi skupaj ste torej vabljeni na Občni zbor društva, ki bo v četrtek, 23.05.2013 ob 16 uri. Predavalnico sporočimo naknadno, dnevni red pa je sledeč:

1. Evalvacija dela ŠSD SocioKlub 2013-2014

2. Pogled naprej

3. Volitve novih članov vodstva ŠSD SocioKlub

 

Upam, da se vidimo v čim večjem številu,

Rok Ramšak
Predsednik ŠSD SocioKlub-a

 

Tukaj se nahaja Kandidaturni obrazec.

 

Sponzorska pomoč

Tudi v mikroskopsko majhnihaqua in neprofitnih študentskih društvih imamo stroške povezane z zakonsko določeno minimalno stopnjo birokracije. Ker kot sociologi nismo zanimivi za sponzorstva, saj ohranjamo kritično distanco do objektov in subjektov našega preučevanja, ti stroški zahtevajo skoraj altruistično pomoč članov do društva.

V letošnjem letu so nam konkretno na pomoč priskočil v računovodskem podjetju AQUA, kjer so nam kvalitetno pripravili obvezno letno poročilo bilance. Posebej bi se jim radi zahvalili, ker so to storili v obdobju, ko imajo računovodska podjetja največ prometa, kar pomeni, da so se dobronamerno odrekli času, ki bi ga sicer lahko porabili za profitno dejavnost. Hkrati gre zahvala zaposlenim, ki so zaradi tega odščipnili tudi nekaj svojega prostega časa.

Gre za majhne a neprecenljive geste, ki nam pomagajo slediti našemu skromnemu poslanstvu.

 

Maribor! Mesto v krizi in kriza v mestu

Image

Maribor! Mesto v krizi, kriza v mestu, je skupen projekt študentov, ki bo potekal od 9. – 11. maja v Mariboru. S tem projektom želimo raziskati in hkrati tudi opozoriti na krizo urbanega življenja, ki se se odraža v krčenju javnih prostor, v uničenju avtonomih skupnosti, v odtujenih nakupovalnih središčih, praznih stavbah, propadlih tovarnah in razpadu družbenega tkiva. Namen je razumeti procese, ki se odvijajo v mestu kot družbenem prostoru, da se jim bomo lažje in bolj učinkovito zoperstavili.

Hkrati menimo, da se študentje v Sloveniji soočajo s pomanjkanjem kritičnega raziskovalnega in praktičnega dela, zato jim skozi projekt želimo omogočiti ustvarjalne pogoje za raziskavo pomembnih družbenih vprašanj. Družboslovni študij se ne more izvajati izključno za štirimi stenami fakultetnih predavalnic in knjižnic, ampak se mora odvijati tudi med ljudmi na ulici.

Projekt je zastavljen kot kritika vsakdanjega urbanega življenja, kot tudi odtujenega pedagoškega procesa.

Letno sociološko srečanje z naslovom Elite in ljudstvo

Slovensko sociološko društvo

vas skupaj s študentskimi sociološkimi društvi iz Ljubljane, Maribora in Kopra

vabi na tradicionalno letno srečanje sociologov in sociologinj

z naslovom

Elite in ljudstvo

ki bo potekalo 8. in 9. Novembra na Fakulteti za humanistične študije v Kopru

 

Študentje in študentke, ki se bomo srečanja udeležili, bomo nameščeni v hostlih Histria in Museum

Cena udeležbe za študentke in študentke znaša 25 evrov

 in pokriva celotno organizacijo oziroma

prevoz, prenočišče, kotizacijo z večerjo, vrečko presenečenja

ter druženje v lokalu z akcijskimi cenami pijač

Prijavite se lahko na elektronski naslov prijava.ssd@gmail.com

pri tem pa ne pozabite navesti vašega imena, priimka, fakultete, katero obiskujete (smer ter letnik študija) in telefonske številke

 

Program letnega srečanja in vse ostale informacije v zvezi z dogodkom najdete

 na facebook strani. 

Pohitite, prijave so možne le do zapolnitve mest!

Slovenija na spletnem iskalniku Google

Google iskalnik je zanimiva zadeva, predvsem takrat, ko ti sam nadaljuje oz. predlaga nabor besed medtem ko, kot uporabnik, v okence za iskanje vtipkaš začetne črke oziroma besede. Samodokončanje. (Več na: https://support.google.com/websearch/answer/106230). Google rad pomaga, po drugi strani pa lahko koga to tudi moti. Navsezadnje, če že kdo išče določeno vsebino po spletu naj bi že vedel, kaj mora vtipkati v iskalnik, da pride do želenih rezultatov. Vendar je to lahko tudi zabavno opravilo (in v zadnjem času trend), če se tako lahko poigramo z določenimi pojmi in vidimo, kakšna so nadaljevanja sklopov besed, s katerim smo sami začeli iskanje. Daje nam vpogled v najpogosteje uporabljene pojme oziroma besedne zveze, ki jih uporabniki spletnega brskalnika Google iščejo.

Poglejmo si primer ameriške Google strani za iskalni niz ‘Slovenija je’ in ‘Slovenija ni’. Ker živimo v svetu vizualnih podob sem vključila še slike posnetkov zaslona.

slo ni-vert2

‘Slovenija ni’ ter ‘Slovenia is not’ sta dali zanimive rezultate. Slovenska verzija se osredotoča na trenutno politično krizo in nezaupanje ljudi v delovanje slovenske države (Slovenija ni pravna država, Slovenija ni socialna država), četrti zadetek pa obeležuje že tako zanimivo in večno debato o tem ali je ali ni Slovenija del Balkana. Naj napišem, da so žal samo štirje primeri. Zanimivo bi jih bilo videti še več. Za spremljanje pogostosti zadetkov po določenih besedah ali besednih zvezah glede na državo (omejeno število le teh) pa je tukaj Google Trends na povezavi: http://www.google.com/trends.

            Ameriški iskalnik pa ima drugačne rezultate. Ker je naša država majhna in manj znana v svetu izven Evrope, sem pričakovala zadetke v smislu iskanja njene geografske lokacije, kot npr. Slovenia is not Slovakia na drugem mestu. Na prvem se je tako znašel spet pojem, ki je povezan z t.i. gospodarsko krizo, torej tudi prebivalci ZDA spremljajo, kaj se dogaja pri nas ( Slovenia is not Cyprus). Zakaj Ciper? Ker je Ciper doživel gospodarski zlom (natančneje zlom njihove ‘slabe’ banke) in po tem dogodku je ravno Sloveniji kazalo, da bo šla po njegovi poti, o čemer so poročali tudi slovenski in tuji mediji. Imamo pa spet dva elementa »krize identitete« Slovenske države, ki se kažeta v vztrajnem zanikanju naše povezanosti ali z Vzhodom ali Balkanom (Slovenia is not Eastern Europe, Why Slovenia is not the Balkans).

Oglejmo si še ‘Slovenija je’ in ‘Slovenia is’.

slo je-vertTudi tukaj nam razkrijeta zanimive podatke. Prvi predlog za ‘Slovenija je’ (ki se v četrtem nizu ponovi) je pesem z naslovom Slovenija je domovina moja narodno-zabavne skupine, kar pomeni, da je to zvrst glasbe, ki večkrat uporablja patriotske teme v svojih besedilih, poleg tega je ta zvrst pri nas popularna. Drugi se nanaša na ekonomsko stanje (Slovenija je bankrotirala), tretji pa preprosto na dejstvo, s katerim se strinjam. Slovenija je država, od 25. junija 1991 dalje, a glede na prejšnje iskalne predloge pa nismo ne pravna in ne socialna država.

‘Slovenia is’ v ameriškem iskalniku ima bolj spodbudne primere. Če slovenski državljani niso zadovoljni s svojo državo, nas Američani hvalijo (Slovenia is a good example of nation-state). Naslednji je že poznani primer Slovenije kot države, ki ne bo padla v krizo tako kot Ciper. Tretji niz se skriva že pod stereotipno izjavo, da Američani niso najbolj vešči v geografiji (Slovenia is where), četrtega pa sem morala malo bolj podrobneje raziskati. Slovenia is next je zanimiv do te mere, da sem se začela spraševati kaj ta next pomeni, čeprav bi si lahko mislila. Glede česa naslednja? Vseeno sem kliknila na predlog ter prebrskala prvih nekaj iskalnih zadetkov spletnih strani. Prvi zadetek je spletna trgovina z oblekami, ki edina izstopa iz rezultatov in nima nobene konkretne veze z iskalnim nizom, saj spada pod oglaševane strani. Naslednji pa namigujejo na točno to, kar sem pričakovala. Slovenija je naslednja v današnji krizi in naslednja ‘domina’, ki bo padla v Evropski uniji. Ekonomska kriza je trenutno zelo resna tema na Zahodu in v skladu z njo so tudi pogosti iskalni nizi na največjem spletnem iskalniku.

slo boKaj pa ‘Slovenija bo’. Pogledi v prihodnost so črnogledi in pesimistični. Slovenija ne bo le uvedla nazaj tolarje, bo tudi bankrotirala ter padla (propadla?).

Če pa želite izvedeti več o tem, kako deluje sam sistem predlaganj iskalnih nizov, si preberite: http://searchengineland.com/how-google-instant-autocomplete-suggestions-work-62592.

Raziskava je bila narejena v juliju 2013. Današnji rezultati so nekoliko drugačni (1. oktober 2013), a najbolj pogosti iskalni nizi za Slovenijo ostajajo podobni:

slo ni

slo je

Če se še sami lotite iskanja zanimivih vizualizacij internetne kulture nam lahko svoje prispevke (slike ali tekst, oboje ali kaj drugega) pošljete na naš elektronski naslov in mi jih bomo z veseljem objavili ter pokomentirali. Danes se uvaja nova kategorija, Vizualna sociologija, in na vas je, da jo napolnite z zanimivimi prispevki. (Inspiracija: http://thesocietypages.org/socimages).

Vaši prispevki so zaželeni na naslov: ssd.socioklub@gmail.com